Svetopisemski maraton

Nebeški Oče,
sveti, usmiljeni in živi Bog,
ki imaš edini nesmrtnost
in ki bivaš v nedostopni luči:
s svojo besedo si ustvaril svet
in z njo vse ohranjaš pri življenju.
Po svoji milosti
si spregovoril tudi nam,
ljudem, ki smo odpadli od tebe.
Poslal si živo Besedo, Jezusa Kristusa,
da bi nas na novo ustvaril
in privedel k sebi.
V svoji skrbi za nas
pa si nam podaril tudi zapisano Božjo besedo,
Sveto pismo,
ki pričuje o Kristusu
in nam daje, da slišimo njegov glas.

Zahvaljujemo se ti za ta veličastni dar,
za sredstvo milosti,
za zakladnico modrosti
in vrelec spoznanja,
ki nas usposablja
za Božje kraljestvo
in večno življenje.
Pomagaj nam,
da ga bomo zavzeto brali,
se krepili z nebeško hrano
in z njegovo pomočjo rasli
v veri, upanju in ljubezni.
Po Jezusu Kristusu,
našem Gospodu.

Amen.

Vtisi organizatorjev ob tednu branja Svetega pisma

Veseli smo, da je bila prireditev dobro obiskana in da se je v tem tednu ob neprekinjenem branju Svetega pisma zvrstilo skoraj tisoč ljudi. Podobno število se jih je zbralo tudi pri številnih spremljevalnih dogodkih – predavanjih, na katerih smo premišljevali o pomenu upanja za vsakdanje življenje, delavnicah, filmskem večeru, večeru meditativnih plesov ter glasbeni adoraciji.

Benjamin Siter, predstavnik Svetopisemske družbe Slovenije in koordinator dogodka je ob zaključku Svetopisemskega maratona dejal: »Organizatorji smo ves čas doživljali, pa tudi prejeli veliko pričevanj, da se je to vztrajanje ob Božji besedi, ki je v bistvu molitev, dotaknilo mnogih src. Številni so se k branju Svetega pisma vračali po večkrat, marsikdo je ob knjigi vseh knjig prebedel dobršen del noči. Zadovoljni smo tudi s tem, da se je preko 70 skupin – župnij, gibanj, cerkva in ostalih ustanov, ki so prevzeli dve-urne bralne termine, letos na branje odzvalo v večjem številu kot prejšnja leta, več je bilo tudi naključnih obiskovalcev. Očitno je torej, da se je seme maratonskega branja, ki smo ga sejali v prejšnjih letih prijelo in da kaže sadove tudi v tem, da je branje letos prvič potekalo tudi v krajih drugod po Sloveniji. Tudi izkušnja branja na prostem – na Mesarskem mostu v središču Ljubljane – je bila zanimiva in bogata, saj je branje na tej lokaciji privabilo številne mimoidoče, da so se vsaj za hip ustavili in prisluhnili Božji besedi. Marsikdo je opazil, da je Sveto pismo dostopno tudi v sodobnih formatih, saj smo nov prevod Lukovega evangelija v sodobni slovenski jezik brali z elektronskega bralnika knjig.«

Prepričani smo, da smo pri branju in spremljevalnih dogodkih v polnosti izpolnili namen letošnjega maratona. Tega zelo lepo opiše izkušnja udeleženke lanskega maratona, ki je zapisana v aktualni izdaji časnika Družina. Gospa iz Grosuplja je zapisala takole: »Dolgo sem mislila, da je Sveto pismo pač knjiga, ki jo imamo doma na polici, odlomke iz nje pa beremo le v cerkvi pri maši. Ko nas je župnik lani povabil, da bi kot župnija dve uri brali na maratonu, se mi je zdelo čudno. Izkušnja pa je bila čudovita: ni pomembno, ali bralec bere počasi ali hitro, glasno ali tiho, tekoče ali jecljaje – odkrila sem, da je vsako branje molitev in da nam Bog govori po tej knjigi, kadarkoli molimo. Ves teden sem živela s to lepo mislijo, da se Božja beseda nekje glasno sliši, da Bog govori po njej tudi meni, čeprav me ni zraven. Od lanske izkušnje Sveto pismo redno berem vsak dan.«

Letošnja novost je bila tudi, da je maratonskemu branju Svetega pisma lahko prisluhnil kdorkoli kjerkoli – branje je namreč ves čas v živo prenašal spletni radio.

Organizatorji upajo, da ta zaključna prireditev za marsikoga ne bo konec branja Svetega pisma, ampak pravzaprav šele pravi začetek.

Neznana avtorica :

Malce nenavadna ali vsaj nevsakdanja izkušnja je, ko se s prijatelji ob koncu običajnega delovnega dne in pred naslednjim dnem, prav tako polnim obveznosti, opolnoči snidemo in za nekaj ur »gremo še nekam«. To je pa res že vsaj malo maratonsko, mi porečejo domači (seveda šele naslednji dan, ker so takrat pač že sladko spali : )
Da, in ta maraton je posvečen živi besedi, besedi življenja. Kaj to pomeni, delno zaslutim že na samem dogodku – v dostojanstvu, pogumu in vzajemnosti, ki ga prinaša vsem prisotnim. V še večji meri pa mi vstopita v zavest smoter in sad svetopisemskega maratona v naslednjih dneh, ko se vsaj malo zavem tudi njegove ekumenske združevalne moči, ki povezuje tako skupnosti in gibanja znotraj Katoliške cerkve kot tudi druge cerkve in skupnosti. Kako lepo znamenje in pričevanje! Še posebno v tem razbitem času, času ljudi – črepinj, ki (pogosto nezavedajoč se) iščejo vrč, kateremu pripadajo, da dopolnijo njegov popolni, skladni vzorec ... Res je, knjiga knjig ne zajema le duhovno in poetično presežnih besedil, vendar je za vsakogar, ki njeno besedo bere ali posluša s spoštovanjem in smelostjo, z vsaj kančkom vere, nosilka božjega zagotovila o neuničljivi in ljubeči zavezi s človekom. To je tisti blagi piš vetra, daleč od kakršnekoli viharne glasnosti, ki ga zdaj, po »maratonskem« branju, čutim v svojem vsakdanjiku, ko je sicer vse tako kot prej, ko se »pravzaprav ni nič zgodilo«, a je v vsem, kar storim, več miru in veselja.

Petra Povšnar :

Svetopisemski maraton se mi zdi fajn način, kako Sveto pismo približati mladim (in malo manj mladim). Pritegne me zanimiv, živ način podajanja verskih, pa tudi čisto "navadnih" življenjskih resnic z glasbo, pričevanji in branjem odlomkov iz Božje besede. Dobro je, da vidiš sebi podobne po starosti, življenjskem stanu, problemih, vprašanjih... kako se srečujejo z enakimi težavami kot ti, pa so v Svetem pismu našli odgovor, idejo, spodbudo za akcijo (namesto smiljenja samih sebi). Všeč mi je ideja o bedenju ponoči. Kar tako naprej! Želim vam obilo Svetega Duha in Božjega blagoslova še za v prihodnje!