Jezus nam je v priliki o sejalcu in semenu razodel, kaj vse preži na Božjo besedo v našem srcu. Precej semen se izgubi, usahne ali se zaduši, nekaj pa ga obrodi, kakšno celo stoterno (Mt 13,3-23). Apostol Pavel v Pismu Rimljanom pove, kaj omogoči, da kljub vsemu vsejano obrodi sad. Govori iz svoje izkušnje. Na svojem telesu je nosil Jezusovo umiranje, saj se je vsako oznanjevanje evangelija končalo z zasramovanjem, bičanjem. izgonom ali kamnanjem. In vendar je takoj, ko so se mu rane zacelile, šel dalje in oznanjal, kdo nas rešuje greha in smrti. V vseh nadlogah, stiskah in preganjanjih je bil z njim Gospod kot mogočen junak. Zato je lahko rekel: »V vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.«
Pavel si je z oznanilom, da je Jezus Kristus edini Odrešenik, nakopal strašno mržnjo pri svojih rojakih, ki jim je ta nauk pomenil bogokletstvo nasproti Mojzesovi postavi. Niso mogli sprejeti, da je Bog s svojim ljudstvom sklenil novo zavezo v Jezusovi krvi. Njihova razlaga Mojzesove postave jim je zapirala oči pred novo stvarnostjo, v katero jih je povedel isti Gospod, ki je izvolil njihove očete. Sedaj pa je podrl ločilno steno med narodi in ustvaril skupnost iz Judov in poganov, ki sprejmejo novo življenje v Kristusu.
Tudi danes si številni zakrivajo oči pred spoznanjem, kje je ljubezen, svoboda in mir. Na različne načine preganjajo tiste, ki živijo iz resnice. Apostol Pavel je sprejemal udarce, doživljal stiske, nadloge, preganjanje, lakoto, nagoto in nevarnosti, dokler se ni zgrudil pod udarcem meča in končno uzrl njega, od katerega ga ni mogla ločiti nobena stvar. Če se ozremo po svetu, so tudi današnji kristjani deležni istega trpljenja. Kristjani so najbolj preganjana skupnost na svetu. Tristo oseminosemdeset milijonov jih je preganjanih zaradi vere, zaradi nje jih je umorjenih povprečno trinajst na dan. Toda s svojim življenjem in smrtjo utelešajo vrednote, ki izzivajo logiko moči.
Verniki so deležni zaporov, razlastitve premoženja, suženjstva, prisilnega izgnanstva in umorov. Toda na njih se tudi uresničujejo besede: »V vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.« Obstajajo pa tudi druge, bolj subtilne in pogosto tihe oblike zlorab. Kristjani so diskriminirani z izključevanjem iz političnega, družbenega in poklicnega življenja tudi v tradicionalno krščanskih deželah. In dejanja nasilja proti kristjanom večinoma niso kaznovana.
Sami najbolj prosijo za molitev zase in za svoje preganjalce. A od Kristusa nas ne želijo odtrgati samo nasprotovanja od zunaj. Pavel našteva tudi duhovne sile, ki delujejo v naši notranjosti in nas skušajo zavesti v našem načinu razmišljanja, vrednotenja, odločitvah, držah … Takrat so nam v luč in oporo Pavlove besede, »da nas ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost … ne kakršna koli druga stvar ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu (Rim 8,38-39).«
s. Snežna Večko
