Gideonovo dojemanje, da je Gospod mir, izvira iz spoznanja, ki ga je prejel pri srečanju z Bogom, kjer mu je bilo rečeno: “Mir s teboj, nikar se ne boj! Ne boš umrl.” (Sod 6,23)
Gideon se je zbal za svoje življenje, kajti videl/srečal se je z Bogom (čeprav preko angela). Takšen strah izvira iz pisne tradicije (Tore), kjer je Bog Mojzesu dejal: “Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.” (2 Mz 33,20).
Gideonov strah pred Bogom je izviral tudi iz prepričanja, da se jim je Bog odtujil in jih v stiski zapustil. Strah pri soočenju z neko osebo je namreč lahko povezan tudi z razočaranjem in zamero do te osebe. Gideon je namreč rekel: “Toda, moj gospod, če je Gospod z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje /…/ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in izročil v roke Midijancem.” (Sod 6,13)
Gideonov pogled na stisko, in bila je velika stiska (glej Sod 6,2-6) in odsotnost Božje pomoči, morda celo zamera Bogu, da ne pomaga, se sliši kot stalnica človekovega dojemanja Boga. Ko nas pesti huda bolezen, materialno pomanjkanjem, v mnogih predelih sveta uničujoče vojne (prav kakor v času Gideona), nemalo ljudi z razočaranostjo v srcu pravi: “Kje je Bog? Zakaj vse to dopušča? Zakaj mu ni mar za nas, zame?”
Dostikrat v naših okoliščinah ne poznamo in ne vidimo povezave med vzroki in posledicami. Toda vzrok stisk Božjega ljudstva v času Gideona nam je poznan. Začetek Gideonove zgodbe se namreč prične takole: “Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Zato jih je Gospod dal za sedem let v roke Midijancem.” (Sod 6,1)
Navkljub vsej tej napetosti med človekom in Bogom, Gideon spozna, da je Gospod mir. Da je voljan odpustiti in narediti spravo, ter vzpostaviti prijateljstvo med njim in njimi preko odrešenika (tedaj je bil to Gideon). Gideonovo spoznaje, da je Gospod mir pomeni, naj se, ne glede na našo preteklost, ne bojimo priti k Bogu.
Da je Gospod mir, je slika tega, kar je imelo priti. Več sto let kasneje je Jezus oznanil:
“Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” (Jn 14,27),
in
“To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.” (Jn 16,33)
S svojo smrtjo nas je Jezus pobotal z Bogom. Vzpostavil je mir, ker je on naš mir. Pridi k Bogu tako, da zaupaš tej žrtvi in imel_a boš Božji mir. Gospod bo tvoj mir v dobrih časih, v slabih časih. V življenju in smrti bo Gospod tvoj mir.
Peter Novak
pastor Reformirane evangelijske cerkve
