O letošnjem geslu maratona Čujte in molite se zopet, tretjič vračamo na pismo sv. Avguština, ki je vdovi Probi l. 412 (glej uvod v prvo premišljevanje) napisal daljše pismo na to temo. Kako naj molimo, je tokratna tema premišljevanja o molitvi.
Avguštin se pri vprašanju vsebine molitve naslanja na molitev, s katero je svoje učence učil moliti Jezus (Mt 6,5-13). To je res malobesedna molitev, vendar težava ni v malo besedah, kot je na to opozoril Jezus sam. Pomembni sta nenehna nagnjenost in želja našega srca in v tej molitvi, pravi Avguštin, nas Jezus nauči vseh bistvenih želja srca. Molitev z našimi usti, to je besedami je pomembna, ne ker bi z njimi (to je z veliko besedami) Boga premaknili k akciji, temveč besede, ki jih izrekamo nam pomagajo in nam predočijo, česa sploh prosimo. Svobodni smo, še nadalje piše Avguštin, da molimo z drugačnimi besedami, kot jih uči Jezus. Molimo z našimi lastnimi besedami, ki odražajo konkretne okoliščine, da le prosimo v duhu Jezusove molitve. Za te stvari ne le, da je prav in dobro moliti, temveč tudi potrebno. Predlagam, da molimo za nas, za naše bližnje in celo za naše sovražnike kdaj tudi v premišljevanju in izpraševanju vsakega izraza v Jezusovi molitvi, ki nas gotovo povede še v daljna raziskovanja Pisma:
9 Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. 10 Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. 11 Daj nam danes naš vsakdanji kruh; 12 in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; 13 in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. (Mt 6,9-13, SSP)
Primer premišljevanja in molitve prvega izraza: Oče naš, ki si v nebesih – Bog ti si naš Oče; čigav Oče si? (Kako si lahko Oče? Kakšen Oče si Bog?) Oče vseh, ki se zatekajo k tebi, ki so tvoji. In si naš Oče, ne le moj Oče. Če si naš Oče si Oče tudi drugih, ki zaupajo vate zato sem jaz njihov brat/sestra. Hvala ti Oče za skupnost tvojih otrok…
